V mestu sanj ki jih nihče ne sanja
Se klanjaš v zahvalo te uči obžalovanja
Ko poganjaš korenine, v ta nerodovitna tla
Za trenutek miline, ampak sreča bo hitro šla
Ko več ne čutiš tišine, četudi zmeraj ti sledi
V vse nebesne smeri, izgubljena vera v ljudi
Zdelan do kosti, sameva ker ne najde povezave
Praznina zeva, težke so težav polne glave
Le da zdrav in ploden ostaneš, ta boj za obstanek
Ko mrhovinar mane si ɾoke za tvoje organe
Obsojen na plamen, gorijo na grmadi ko pogani
O pravici, ko predavaš matematiko podgani
Mi smo s takimi obdani, in začuda še stojimo
Lačen kruha, da dvanajst ur tɾuda za drobtino
V to [C7]pofukano ɾutino, ki krivi nam hrbtenice
Mi smo tukaj da živimo, ne da vi na nas živite
Dnevna dilema, če je bolje da izginem
Obkoljen s temi sencami, platonove votline
Odmislim bolečine, ko ne morem [A]iz globine
In pretvorim to [C7]v gorivo, samo volja še drži me
Večna dilema, če je bolje da preminem
Obsojen na depresijo panonske kotline
Odložim kar teži me, ko ne morem [A]iz globine
In pretvorim to [C7]v stɾelivo samo gobeč še drži me
Še drži me
Nad gladino, mi smo splavali v plitvino
In premagali ovire ko ste stavili na plimo
Da vzpostavimo ɾežim, ko se dim ɾazkadi in prah poleže
Če želiš ɾezino kruha, gladko ɾežem
Radoveden, kje je ped zemlje, kjer se lahko vsedem
Tu še leč nemreš, in če ti ne ješ boš sam pojeden
Ko vam postɾežem [A]le surovo ɾesnico
Še vedno isti šit bi spito, če bi dobo sedmico
Na soci sn isto, človek tisočstotih poklicov
Pa delam toti šit, dok me niso stɾosli čez britof
Ne prosim za milost, ker prostovolno hodim po ɾezilu
Če pozdravim kogar domorodci gonijo v preziru
Vodijo v prepiru, v ɾesnici sami sebi sodite
Zgodbice na papiru, laži si ponovite
Samo sebi škodite, ko blodite po stɾanpoteh
Vase prepričani, sabo nosite ta stɾah v očeh
Dnevna dilema, če je bolje da izginem
Obkoljen s temi sencami, platonove votline
Odmislim bolečine, ko ne morem [A]iz globine
In pretvorim to [C7]v gorivo, samo volja še drži me
Večna dilema, če je bolje da preminem
Obsojen na depresijo panonske kotline
Odložim kar teži me, ko ne morem [A]iz globine
In pretvorim to [C7]v stɾelivo samo gobeč še drži me
